VEM, DA NE ZNAM

VEM, DA NE GRE

 

Osuplo in neumno izgleda moj obraz,

ko v ogledalu se zazrem v svoj odraz.

Sem morda v želji  svoji« preklet,

ko želim zaživet kot poet.

 

Bos hodim po trnovi poti življenja.

In kako naj,

misel trpeče duše

zavijem v lepe besede,

ko pa mi krvavijo podplati.

 

vem dragi poeti,

da tudi iz pretečih oblakov

ne pade vedno toča

in tudi dar za pisanje,

ljube mi, poezije.

dingo

pi - irena p.

Poslano:
14. 11. 2016 ob 13:25
Spremenjeno:
14. 11. 2016 ob 13:39

Dingo, kdo pa zna? Kdo je tisti, ki se nič več ne uči?

In prav imaš, ko praviš - ne pade zmeraj z neba, včasih se prigara :)

Le išči luknje v nebo, išči pot na drugo stran, vztrajaj, lepo je s pesmijo ozaljšat dan :)

Lp in vse dobro

Pi

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
14. 11. 2016 ob 21:33

Dingo,


le pogumno, saj menda nihče ne zna prav zares, vsi se še učimo, enkrat rata, drugič ne, tako pač je. Meni  je zelo všeč tole:


 

Osuplo in neumno izgleda moj obraz,

ko v ogledalu se zazrem v svoj odraz.

Sem morda v želji  svoji« preklet,

ko želim zaživet kot poet.

 

Nasvet pa : nikar se preveč ne glej v ogledalo, ti samo piši, piši  :))


lahko noč                       GJ

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

dingo
Napisal/a: dingo

Pesmi

  • 14. 11. 2016 ob 09:21
  • Prebrano 493 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 173.03
  • Število ocen: 7

Zastavica