
VEM, DA NE GRE
Osuplo in neumno izgleda moj obraz,
ko v ogledalu se zazrem v svoj odraz.
Sem morda v želji svoji« preklet,
ko želim zaživet kot poet.
Bos hodim po trnovi poti življenja.
In kako naj,
misel trpeče duše
zavijem v lepe besede,
ko pa mi krvavijo podplati.
vem dragi poeti,
da tudi iz pretečih oblakov
ne pade vedno toča
in tudi dar za pisanje,
ljube mi, poezije.
Dingo, kdo pa zna? Kdo je tisti, ki se nič več ne uči?
In prav imaš, ko praviš - ne pade zmeraj z neba, včasih se prigara :)
Le išči luknje v nebo, išči pot na drugo stran, vztrajaj, lepo je s pesmijo ozaljšat dan :)
Lp in vse dobro
Pi
Dingo,
le pogumno, saj menda nihče ne zna prav zares, vsi se še učimo, enkrat rata, drugič ne, tako pač je. Meni je zelo všeč tole:
Osuplo in neumno izgleda moj obraz,
ko v ogledalu se zazrem v svoj odraz.
Sem morda v želji svoji« preklet,
ko želim zaživet kot poet.
Nasvet pa : nikar se preveč ne glej v ogledalo, ti samo piši, piši :))
lahko noč GJ
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: dingo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!