OBJEM NARAVE
Narava se zaspano ozira naokrog
kjer se lisica odpravlja na zadnji nakup
ob reki ribič motri v tolmun
v katerem se odsev postrvi sprehaja med vabo
pod dežnikom sprehajalec išče svoj izgubljeni dan
za vogalom ezleka mladi par dehti in sanje lovi
življenje tone v objem narave.
Še svoje otroke pogleda
zadnje cvetove trave
slovo hrasta od svojih fantičev
klasje že skozi oblake prši na svoje poljane
in reko kako se s potočki prereka.
Preden se k spanju odpravi
prisluhne še sozvočju severnjaka
kateri skozi stroke dreves pleše svoj ples
šepetu vej in klepetu vran pod vrhom vršaca.
Čaka samo še na belo odejo
da jih pokrije in v belo odene
ko sever zavije in se zasmeje
ter jim uspavanko skozi okleščke zaveje.
Bivanje se naravi prikloni
bela megla že prši in zastira pogled
vsak v svojo zavetje drvi
utrip koraka se počasi umiri
in misel zapira otožno obzorje
nikogar zunaj več ni
v naročju bele odeje
vsak skozi svoje sanje odhaja.
Pesem življenja narave, lepo pesem si ji poklonil. O natavi je lepo pisati, daje ti nadih, da bogatiš smisel v pisanju. Zato so pesmi o naravi vedno lepe in priitegnejo bralca, kot ta tvoja stvaritev. Lepo!
Naj bo tudi dan lep in srečen v objemu narave...
romano hvala,
tudi mi smo sestavni in najbolj občutljivi del narave, v primerjavi z njo živimo samo sekundo, pa vendar ravnamo z njo kot, da smo gospodarji stvarstva.
Imam srečo, da živim v primestju ljer imamo stalne goste: ježka, družino kosekov....,
lep pozdrav
Poslano:
14. 11. 2016 ob 14:15
Spremenjeno:
14. 11. 2016 ob 15:31
všeč mi je ves ta žubor, ki ga daješ v tišino in sploh resnica s katero končaš - vsak skozi svoje sanje odhaja!
Lp
Pi
:)
Poslano:
14. 11. 2016 ob 15:19
Spremenjeno:
15. 11. 2016 ob 13:36
Žuborenje je smisel življenja, mislim na konglomerat vseh odnosov, odmev in dotik dlani nam dajeta moč,
da se skozi sanje, zopet vrnemo v svet žuborenja.
Irena hvala za tvoj nasmeh.
Lep objem,objem narave,ki vsakega prevzame.
Lo
Poslano:
14. 11. 2016 ob 21:59
Spremenjeno:
14. 11. 2016 ob 22:00
Felix,
tole mi je najbolj všeč :
Bivanje se naravi prikloni
bela megla že prši in zastira pogled
vsak v svojo zavetje drvi
utrip koraka se počasi umiri
in misel zapira otožno obzorje
nikogar zunaj več ni
v naročju bele odeje
vsak skozi svoje sanje odhaja.
___________________________________________
Nima fantek kapice, kapica ima fantička,
prišumele sapice,
niso vzele kapice, vzele so fantička :))
lp GJ
westre hvala tudi za tvojega.
Poslano:
15. 11. 2016 ob 09:14
Spremenjeno:
15. 11. 2016 ob 09:40
gorskijavor HVALA,
da tega fantka sem imel v mislih, sicer pa si mi dala novo spodbudo, saj včasih razmišljam ali naj še nadaljujem, zaradi obilice dela so namreč rime v drugem planu. Nato zopet pridejo trenutki, ko kar same pridejo in tako niham sem in tja....ker pa je računalnik moj sodelavec in zaupnik 18 ur na dan kar hitro najdeva skupno nit.....
HVALA TI, v življenju je mnogokrat dovolj le pravi trenutek in sorodna misel oz, duša in svet je drugačen kot se zdi.
Vrlo dojmljiva i dopadljiva pjesma!!
.... utrip koraka se počasi umiri
in misel zapira otožno obzorje
nikogar zunaj več ni
v naročju bele odeje
vsak skozi svoje sanje odhaja.
VP! ☺
Katica
Hvala Katica,
bila je turobna nedelja, skozi okno vidim bližnji gozd, na naši parceli ni več naših prijateljev, koseka...., tudi mi smo se umaknili v notranjost, sicer preživimo vso poletje na terasi, z naravo dihamo kot njen sestavni del.
Katica lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
- 14. 11. 2016 ob 01:49
- Prebrano 1019 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 218.29
- Število ocen: 8