SRCE JE RES ŽIVALSKEGA IZVORA (sonet +)

In bolj ko oddaljuješ se od mene,
Še bolj obračam svoje kremplje vase,
Še bolj bežim v astralne prostor-čase,
V pokrajine, v prehodih izgubljene.

Z lahkoto me prevpijejo sirene.
Zdaj ta, zdaj ona k srcu ti prirase
In je vsa ljubka kakor mlado prase
In vsa igriva kakor mlado ščene.

In če bi vsa praséta, vsa ščenéta
Usoda mila smrtno pogubila
In bi bila le jaz ti razodeta,

Bi spet in spet in spet te izgubila
Od druge vrste: drobcena teleta
Ali žrebeta bi te osvojila.

A jaz sem vrsta: ženska. Moje drobno
Srce je res živalskega izvora,
A po ostalih sem merilih nora.
Stekline pa, vem, ne prenašaš dobro.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 14. 03. 2009 ob 15:42
  • Prebrano 1324 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 485
  • Število ocen: 13

Zastavica