in barcaffè bo takoj dražji za dvajset centov,
pojavila pa se bo tudi pandemija odsotnosti
zdrave pameti. od gandže bledi in kosmati
pacifisti se bodo v maniri prestrašenih krot
z na roko napisanimi transparenti opotekali
pred četami narcisoidnih uniformirancev, v
kleti kake večje banke pa se bo od ljudstva
izvoljeni kozorog igral vsemogočnega boga.
vojna bo in nune bodo hodile z nogometnih
tekem s plinskimi maskami na obrazih. nad
strehami bodo namesto golobov letali droni
z mačjimi očmi, splav bo prepovedan in na
naslovnicah pornografskih revij bomo lahko
gledali obrite pičke žena novih vojskovodij.
ustrezno sfrizirana demokracija bo seveda
zmagovala na vseh frontah, le na naši ne.
Ja, vojna za vodo bo!
Ampak se ne bomo dal!
Poslano:
13. 11. 2016 ob 08:12
Spremenjeno:
13. 11. 2016 ob 08:13
Jap
in veš kaj mene najbolj jezi? da sami plačujemo narcisoide, zato, da nas utapljajo, tolčejo z gumijavkami in brizgajo s plini in varujejo podgane da se nepoškodovane lahko skrijejo in nemoteno naprej delajo škodo.
jebiga.
this is who we are.
:(
Komičn opis nečesa kar je smešno sam nam samodestruktivcem.
Nisam siguran da ćemo ikada shvatiti da biti državljanin znači ponašati se suprotno od podanika. Takođe nisam siguran da ćemo ikada shvatiti da se državljanin ne postaje preko noći, već se trenira od malih nogu, svakad i svugde.
Pesmu vidim tako, samo što je Poetski rečeno, sa poetskom žestinom.
Slažem li se ili ne sa takvim gledanjem ne bi smelo uticati na moje viđenje kvaliteta. (Uzgred budi rečeno Slažem se, ali se nadam da sam uspeo zanemariti svoj stav, kad promišljam o poetičnosti. Hm, da l' se može iz svoje kože? Jbga trudim se. ;) )
vojna že je,, in vse se že dogaja,
če vidiš
Vidim li rat? Ne, ne vidim, jer uporno neću, okrećem glavu, samo da ne vidim. A kad je baš na sve strane, a ja gledam u nebo, u zvezde, mesec, a kad i tamo vidim, makar nevidljivi bili, a ja lepo glavu u pesak - tada sam u većini, ali ni to ne vidimo, jer su nam glave u pesku; ali osećamo, te se tim osećajem i busamo. Mislim osećamo da smo u većini, osećamo da su nam glave većinom u pesku, mada ni jednu ne vidimo, a samo za jednu znamo da je u pesku. Ma i rat osećamo, jer dupe nam nije u pesku, samo to osećamo kao bol, da ne kažem neku ružniju reč.
Sarkastična pesem, ki potencira sedanje stanje (pa ne prav dosti), da bi pokazala, kam vse to pelje, zaključek pesmi se mi zdi rahlo optimističen, ampak samo na prvi pogled ... čestitke,
Ana
Čestitke, Dani <3
lp GJ
Švice sveta nimajo vojn, imajo zgolj barcaffe dražji za 20 centov, odsotnost pameti, zakajene pacifiste, narcisoidne uniformirance, izvoljene kozoroge...
:) tudi meni se je zelo dopadla. Bravo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!