Čez tretjo uro se je noč nagnila,

ko me nenadoma predrami hrum,

kot bi razbijal kdo: bum, bum, bum, bum,

ob prazen sod, v tem luč prižgem: »Premila,

si ti kaj slišala ...?« In v hipu um

se mi zmrači, zla slutnja me obide,

ko zvem, da v postelji ni moje Fride,

-me kar čez noč pustila je, mejdun!

in vstanem, spet ropot: bum, bum, bum, bum;

a vmes - hropenje, vzdihi na hodnikih ...

Morilec v hiši? Jezus, vsi svetniki!

Hitim pogledat dol, kar brez orožja,

nag vstopim v klet, in, glej, o mati božja,

na sodu ženo žge mi sosed Grum!

Matej Krevs