V mojem srcu še
vedno gori ljubezen,
razširja se po mojem telesu,
kakor neozdravljiva bolezen.
Sanje v temnih nočeh
me popeljejo nazaj v noč strasti,
noč polne ljubezni,
ki se več vrniti nazaj ne želi.
Sekunde minevajo,
dolge nočne ure bežijo
pred mojim obličjem, ki
hrepeneče si želi, da se vrne
nazaj tista noč iz strasti,
noč ljubezni in bolezni...
Trenutki odhajajo in
za njimi tudi jaz,
da odprem svoj pogled in
izbrišem vse spomine, boleče
bolečine prazne ljubezni, ki le beži,
skriti pred menoj se želi.
dragan ignjić