In še oblaki jočejo

razlogi

niso dovolj

misli

je preveč

in hkrati premalo

da se pesem

piše

ko pride mrak

z njim pozaba luči

čeprav se vrne

ne pove kdaj

korak se ugreza

dih se utaplja

žarek prodira

a ne prodre

senca se izmika

pogledu

strehe zmanjkuje

oblaki preganjajo

bežiš

kam?

stran

morda vase

morda sploh nikamor

 

dnevu

sledi dan

noči noč

cikel se utaplja

sam vase

in se ustavi

za hipec

kratek a sanjav

in gre dalje

maska se sname

in noč zapoje pesem:

 

svet je bil prijatelj

nekoč

a ne več

živeti v upanju

– zaupanju! –

in se izmakne kocka

ko si na vrsti

odnese čolnič predaleč

po reki

nož zareže

pregloboko

in sonce potihne

in oblaki se zjočejo

 

karte so razdelili

in igra se končuje

ko se je komaj začela

Zemlja se suče naprej

oblaki se ugrezajo vanjo

jo tlačijo

in dihati ta zrak

je že norost

in res norost je to

v čemer se utapljamo

in se utopili bomo

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

Jošt Š.

Poslano:
12. 11. 2016 ob 18:05
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 17:05

Ja, dobri so tile verzi.

Morda bi lahko drugo kitico malo spremenil. To je seveda moje subjektivno mnenje.

cikel se utaplja

sam vase               zdi se mi odveč beseda sam  

in se ustavi

a le za hipec tu je zapisan hipec, nato pa sledi še 

kratek a sanjav  kretek, potem v nadaljevanju:  

in že gre dalje       in že gre dalje. 


Torej je kar v treh verzih na nek način razloženo, da je "nekaj" kratko. 

Saj vem, da velikokrat rečemo: za kratek hip (in že gremo dalje)

Ampak se vseeno to malo čudno sliši. Seveda poezija rabi, da se včasih malo čudno sliši. :) Vendar je dobro, če je "originalno" ali pa "odrezavo brez olepšav". 

To je torej moje mnenje. Verjamem, da lahko drugi vidijo drugače. 



Toliko na kratko. :)


Lp, Jošt Š.


Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
12. 11. 2016 ob 18:20
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 18:09

No, bom vendarle dodal še svoj predlog:


In še oblaki jočejo

 

Razlogi

niso dovolj

in misli

je preveč

in hkrati premalo

da se pesem dalje

piše

ko pride mrak

z njim pa pozaba luči

čeprav se vrne

ne pove kdaj

in korak se ugreza

dih se utaplja

žarek prodira

a ne prodre

senca se izmika

pogledu

strehe zmanjkuje

oblaki preganjajo

bežiš

kam?

stran

daleč stran

morda vase

morda sploh nikamor

 

Dnevu

sledi dan

noči noč

cikel se utaplja

sam vase

in se ustavi

a le za hipec

kratek a sanjav

in že gre dalje

maska se sname

in noč zapoje pesem:

 

svet je bil prijatelj

nekoč

a ne več

živeti v upanju

– zaupanju! –

in se izmakne kocka

ko si na vrsti

odnese čolnič predaleč

po reki

nož zareže nož

pregloboko

in sonce potihne

in oblaki se zjočejo

 

Karte so že razdelili

in igra se končuje,

ko se je komaj začela.

Zemlja se suče naprej,

oblaki se ugrezajo vanjo,

jo tlačijo,

in dihati ta zrak

je že norost

in res norost je to,

v čemer se utapljamo

in se bomo utopili bomo.


Lp, Jošt Š.  

 

 


Zastavica

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
12. 11. 2016 ob 19:43
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 18:45

Jošt, iz srca hvala za čas, ki si ga namenil branju in (predvsem) pisanju vseh teh zares dobrih popravkov! Vsak nasvet pesnika tvojega kova je še posebej dobrodošel, zato sem se jih trudil karseda upoštevati. ;)

Zaenkrat sem po tvojem predlogu predrugačil 1. kitico, ki mi je sedaj zelo všeč.

 Povsem prazna in brez vsebine se mi zdi 2. kitica (na katero si me dobro opozoril), ki jo bom - ko bom našel čas - napisal na novo: zdi se mi, da nima druge vloge, kot da napove prihod 3. kitice, pri tej pa nisem čisto razumel, kaj si mislil s tem, da si črtal 'in se izmakne kocka', pustil pa 'ko si na vrsti' -- razen, če si imel da v mislih, da bi veznik 'in' prenesel na kasnejši verz (--> 'in odnese čolnič predaleč/po reki')?

V dilemi sem pa pri 4. kitici, za katero se mi vseeno zdi, da bi jo s toliko "črtanji" preveč razvrednotil oz. ji odvzel preveč vsebine, da bi jo sploh še bilo mogoče zvezno prebrati in celostno interpretirati. Morda jo vseeno še kako predrugačim tako, da kakšen delček napišem na novo, ker napisanega se mi res ne zdi smiselno črtati?

Si mi pa sugeriral zelo dobro idejo, tj. nerabo ločil in velikih začetnic, kar je za to pesem morda res bolj na mestu.

Še enkrat ti hvala za tvoje popravke! Če se ti kje pesem še vseeno zelo zatakne, čeprav je na tistem delčku nisem popravil, me pa le opozori, se bom že prisilil v brisanje in vnovično pisanje -- toliko pesniške samozavesti vendarle še nimam. ;)

Vsekakor bom usmeril več pozornosti na preobrazbo: klišejsko/običajno --> odrezavo/originalno, na katero si lepo opozoril in se s teboj še kako strinjam.

Lep večer ti želim,

MP

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
12. 11. 2016 ob 19:55
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 18:55

Mladi Pesnik, prav danes sem nekje zapisal:  Najpomembnejše je: najti "tisto" v sebi, ki ti prinese zadovoljstvo.

In je prav, da - če že sploh kaj - tudi iz predlogov upoštevaš le tisto, kar tebi prinese zadovoljstvo. Sicer je dovolj že vse tisto, kar ti je pesem prinesla ob tem, ko si ustvarjal. In to je največ, vse ostalo so samo še nianse ...

Lp, Jošt Š.  

Zastavica

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
12. 11. 2016 ob 20:06
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 19:06

Jošt, sem prebral, kar si zapisal, v kontekstu te pesmi pa sem poved dojel še toliko bolj. Pesem je del serije mojih prvih pesniških poskusov kadar, starih dobra dva meseca, tako da iz njih niti ne skušam iztisniti kake kvalitete, ampak predvsem ohraniti tista občutja, iz katerih sem pesem napisal kot pesnik amater (še večji, kot danes ;) ), ki so bila prav res intenzivna in tudi povod za vse pesmi, ki so do današnjega dneva prišle na plano.

Hvala za vse, Jošt!

Lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Luka Benedičič - Mladi Pesnik
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)

Pesmi

  • 12. 11. 2016 ob 11:51
  • Prebrano 517 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 227.86
  • Število ocen: 8

Zastavica