razlogi
niso dovolj
misli
je preveč
in hkrati premalo
da se pesem
piše
ko pride mrak
z njim pozaba luči
čeprav se vrne
ne pove kdaj
korak se ugreza
dih se utaplja
žarek prodira
a ne prodre
senca se izmika
pogledu
strehe zmanjkuje
oblaki preganjajo
bežiš
kam?
stran
morda vase
morda sploh nikamor
dnevu
sledi dan
noči noč
cikel se utaplja
sam vase
in se ustavi
za hipec
kratek a sanjav
in gre dalje
maska se sname
in noč zapoje pesem:
svet je bil prijatelj
nekoč
a ne več
živeti v upanju
– zaupanju! –
in se izmakne kocka
ko si na vrsti
odnese čolnič predaleč
po reki
nož zareže
pregloboko
in sonce potihne
in oblaki se zjočejo
karte so razdelili
in igra se končuje
ko se je komaj začela
Zemlja se suče naprej
oblaki se ugrezajo vanjo
jo tlačijo
in dihati ta zrak
je že norost
in res norost je to
v čemer se utapljamo
in se utopili bomo
Ja, dobri so tile verzi.
Morda bi lahko drugo kitico malo spremenil. To je seveda moje subjektivno mnenje.
cikel se
utaplja
sam vase zdi se mi odveč beseda sam
in se ustavi
a le za hipec tu je zapisan hipec, nato pa sledi še
kratek a sanjav kretek, potem v nadaljevanju:
in že gre dalje in že gre dalje.
Torej je kar v treh verzih na nek način razloženo, da je "nekaj" kratko.
Saj vem, da velikokrat rečemo: za kratek hip (in že gremo dalje).
Ampak se vseeno to malo čudno sliši. Seveda poezija rabi, da se včasih malo čudno sliši. :) Vendar je dobro, če je "originalno" ali pa "odrezavo brez olepšav".
To je torej moje mnenje. Verjamem, da lahko drugi vidijo drugače.
Toliko na kratko. :)
Lp, Jošt Š.
urednik
Poslano:
12. 11. 2016 ob 18:20
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 19:09
No, bom vendarle dodal še svoj predlog:
In še oblaki jočejo
Razlogi
niso dovolj
in misli
je preveč
in hkrati premalo
da
se pesem dalje
piše
ko pride mrak
z
njim pa pozaba luči
čeprav se vrne
ne pove kdaj
in korak se ugreza
dih se utaplja
žarek prodira
a ne prodre
senca se izmika
pogledu
strehe zmanjkuje
oblaki preganjajo
bežiš
kam?
stran
daleč
stran
morda vase
morda
sploh nikamor …
Dnevu
sledi dan
noči noč
cikel se utaplja
sam
vase
in
se ustavi
a
le za hipec
kratek
a sanjav
in
že gre dalje
maska se sname
in noč zapoje pesem:
svet je bil prijatelj
nekoč
a ne več
živeti v upanju
– zaupanju! –
in
se izmakne kocka
ko si na vrsti
odnese čolnič predaleč
po reki
nož zareže nož
pregloboko
in
sonce potihne
in
oblaki se zjočejo …
Karte
so že razdelili
in igra se končuje,
ko
se je komaj začela.
Zemlja
se suče naprej,
oblaki se ugrezajo vanjo,
jo tlačijo,
in dihati ta zrak
je že norost
in res
norost je to,
v
čemer se utapljamo
in se
bomo utopili bomo.
Lp, Jošt Š.
urednik
Poslano:
12. 11. 2016 ob 19:43
Spremenjeno:
12. 11. 2016 ob 19:45
Jošt, iz srca hvala za čas, ki si ga namenil branju in (predvsem) pisanju vseh teh zares dobrih popravkov! Vsak nasvet pesnika tvojega kova je še posebej dobrodošel, zato sem se jih trudil karseda upoštevati. ;)
Zaenkrat sem po tvojem predlogu predrugačil 1. kitico, ki mi je sedaj zelo všeč.
Povsem prazna in brez vsebine se mi zdi 2. kitica (na katero si me dobro opozoril), ki jo bom - ko bom našel čas - napisal na novo: zdi se mi, da nima druge vloge, kot da napove prihod 3. kitice, pri tej pa nisem čisto razumel, kaj si mislil s tem, da si črtal 'in se izmakne kocka', pustil pa 'ko si na vrsti' -- razen, če si imel da v mislih, da bi veznik 'in' prenesel na kasnejši verz (--> 'in odnese čolnič predaleč/po reki')?
V dilemi sem pa pri 4. kitici, za katero se mi vseeno zdi, da bi jo s toliko "črtanji" preveč razvrednotil oz. ji odvzel preveč vsebine, da bi jo sploh še bilo mogoče zvezno prebrati in celostno interpretirati. Morda jo vseeno še kako predrugačim tako, da kakšen delček napišem na novo, ker napisanega se mi res ne zdi smiselno črtati?
Si mi pa sugeriral zelo dobro idejo, tj. nerabo ločil in velikih začetnic, kar je za to pesem morda res bolj na mestu.
Še enkrat ti hvala za tvoje popravke! Če se ti kje pesem še vseeno zelo zatakne, čeprav je na tistem delčku nisem popravil, me pa le opozori, se bom že prisilil v brisanje in vnovično pisanje -- toliko pesniške samozavesti vendarle še nimam. ;)
Vsekakor bom usmeril več pozornosti na preobrazbo: klišejsko/običajno --> odrezavo/originalno, na katero si lepo opozoril in se s teboj še kako strinjam.
Lep večer ti želim,
MP
Mladi Pesnik, prav danes sem nekje zapisal: Najpomembnejše je: najti "tisto" v sebi, ki ti prinese zadovoljstvo.
In je prav, da - če že sploh kaj - tudi iz predlogov upoštevaš le tisto, kar tebi prinese zadovoljstvo. Sicer je dovolj že vse tisto, kar ti je pesem prinesla ob tem, ko si ustvarjal. In to je največ, vse ostalo so samo še nianse ...
Lp, Jošt Š.
Jošt, sem prebral, kar si zapisal, v kontekstu te pesmi pa sem poved dojel še toliko bolj. Pesem je del serije mojih prvih pesniških poskusov kadar, starih dobra dva meseca, tako da iz njih niti ne skušam iztisniti kake kvalitete, ampak predvsem ohraniti tista občutja, iz katerih sem pesem napisal kot pesnik amater (še večji, kot danes ;) ), ki so bila prav res intenzivna in tudi povod za vse pesmi, ki so do današnjega dneva prišle na plano.
Hvala za vse, Jošt!
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!