Oprano jutro
šepajoče šepeta
še znane spomine.
.
V možganskih vijugah
resignira
ponavljajoč refren.
.
Lakota lomi
praznino odmeva
polnočnega klošarja.
.
Korak v lužo
z rumenim dežnikom
ujame žarek
otroškega nasmeha.
.
Ptica poje
vsakdanje levite.
med listjem
brezčasja.
.
Grom se groteskno zasmeje
v nemo tišino,
ko kaplja zdrsi
po licu dežnika.
arabela,
všeč mi je tvoj Rumeni dežnik, lepo si ga napisala.
Lepo te pozdravljam,hope
Korak v lužo
z rumenim dežnikom
ujame žarek
otroškega nasmeha.
Lepo res lepo.
Lp
Ko v jutru zreš že znanim potrebam in za spremembo osreči te otroški nasmeh in petje ptice. Lepa pesem polna novih jutranjih pričakovanj.
Lep dan in naj bo vesel, razigran!
Hvala Hope, Westre in Romano.
Pesem, pravzaprav bolj iskrice so se porodile, ko sem sedela na avtobusu. Skozi okno sem zagledala znanega metnega klošarja z živo rumenim dežnikom. Tacal je po lužah... S svojo pojavo mi je izvabil nasmeh in sprožil še cel tok drugih misli.. Še telefon se je oglasil s ptičjim zvokom...
Naj bo lep dan še naprej! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!