iz biološke nesnage recikliran duh -
kip klenega značaja dolbem kar s kljunom;
počasi dobiva obliko ki jo velikopotezno iščem
pod enim zornim kotom je tih resnoben trd
če ga žarek prav obsveti zreš v milino
tako je lep zdrav mlad simpatično nejevoljen
le še nekakšen kilt mu bom nadel
ker dekleta vsa prestrašena kričijo
in si zakrivajo spačene obraze
polne gnusa
ko tako stoji tam
ves nedolžen á la carte
devičnik jim je pač tuj
se ga bojijo
bežijo tudi od skesanosti
razgaljen greh je dosti bolj privlačen
morda izklešem še golf palice
a ne tiste prestižne za globoke žepe
malo manj vpadljive tiste
ki izražajo rahločutnost pa smisel
za modni trend in obljubljajo
potencial za velik talent šele v nastajanju
kako enostavna je sprememba ko akrobacije
izvajaš z jezikom
zidam bajto v Alpah in
z odmevom igram šah -
bijem bitko Kdo bo koga
v sferi samoiskanja
na mimobežnici samopotrditve
med popačenimi grafi vzponov in padcev
samouničenja
prelahko je sanjati knjigo na durh marš
od ponosa debelih popisanih listov iz tal
kot popki vzklijejo obzidja
s katerih zlivam vrelo olje na tiste ki
plezajo navzgor da bi čestitali
dosti jih popada
tistim ki nekako po goli sreči uspe do vrha
pa z lepo odmerjenim udarcem
uredim poceni frizuro z
že prej omenjenimi golf pripomočki
svet je narobe sestavljen rebus
kolaž fast food misli
ukana metroseksualnih gejš
3D-puzzle-optična prevara
zdrava prehrana s klopotci iz jajc
ki se jih poplakne s Tremi srci
ali pa s švepsom
samo da so mehurčki brez
alergenov ali takšnih in drugačnih
zlobnih namenov
tresavica vsakič ko odprem poštni nabiralnik -
ali bo to dan ko mi odvzamejo peruti?
niti nočem biti kot tisti gol maček
brez vsake dlake
ali kot koklja ki čepi na Kinder jajčkah
celo koledarsko leto reciklaža in obnavljanje
(včasih si še vreme ne opomore)
trgam trepalnice
jih z blazinic piham v mrkost neizbežnega
lovim pikapolonice
se okajam z njimi kot s špinelom
marihuano
Marijo Havano
slikam podobe skupinskih tečajev
kjer ukaželjne učim kako
z rumeno trobentico igrati saksofon
spim na jogiju iz bodeče žice
vrh razbeljene žerjavice
in kričim v neodziven kip
v zrcalo iz mask
moje vpitje pa ni nič drugega kot
meketanje ščeneta
ki je pozabil svoj namen ker
je bil vse življenje pripet na
pet metrski verigi:
psovka lastni pasji radosti.
Zelo domiselni in bogato pomenski deli se prepletajo s (kot bi bili) slučajnimi, asociativnimi navržki - zazdelo se mi je celo, da je v njej več pesmi - o kipu / o tem, kaj vse lahko (nepremično) ustvariš z besedami, tudi deli z ležečim tiskom se zdijo kot nasedle ladjice med čermi ... tako sem brala,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!