Jesen razmetava umrle celice
Na mojih nohtih raste mah

V moji sobi iz cimeta so danes letali golobi
jelene smo pogostili z dvajsetimi decibeli violine Farida Farjada
razvili smo negative polarne svetlobe iz očesa neznanega bitja
ki se je skozi špranjo zida prikradlo v ta prostor
/navidezno obrobljen/

Na mojih nohtih raste mah hrepenenja
Lahko razumeš, Patricija?
Ali pa mi boš podtaknila kamenčke brezna
zdaj, ko se mi upira samota

Nekoč sem zavestno izzivala slepoto
vsakih par ur
Izpirala neumnost iz ušes
enkrat tedensko in temeljito
Nekoč, Patricija
zdaj pa mi zamenjajo kri vsakih 24 ur

Izvalila sem se iz rečne posteljice
moj krvotok je zlitje
ki ga še nisem omejila z imenom
in se mi zdi, da bo tako tudi ostalo
Moram se vračati k zelenimi odtisom
hrepenenje mi bo z bolečino oplodilo telo

Slišiš?

Empatija je ogrožena vrsta v prehranjevalni verigi
Zamirajoče tkivo planeta
Alzheimerjeva bolezen hrbtenice človeštva

Patricija, kljub vsemu si vrgla kamenčke brezna
zdaj, ko ne bi rada samovala

November je izgubil nedolžnost v tej pesmi

lp, Lidija