Jesen razbacuje umrle ćelije
Na mojim noktima raste mahovina
Golubovi su danas leteli u mojoj sobi od cimeta
jelene smo ugostili sa dvadeset decibela violine Farida Farjada
Razvili smo negative polarne svetlosti iz oka nepoznatog bića
koje se kroz naprslinu zida uvuklo u ovaj prostor
/naizgled oivičen/
Na mojim noktima raste mahovina čežnje
Razumeš li to, Patricija?
Ili ćeš mi podmetnuti kamenčiće ambisa
sad kad mi se ne samuje
Nekad sam svesno izazivala slepilo
na par sati
Ispirala uši od gluposti
jednom sedmično i temeljno
Nekada, Patricija
sad mi menjaju krv na 24 sata
Izlegla sam se iz rečne posteljice
moj krvotok je sliv
još ga nisam ograničila imenom
i čini mi se da će ostati tako
Moram se vraćati zelenim otiscima
čežnja će mi telo bolom oploditi
Slušaš li?
Empatija je ugrožena vrsta u lancu ishrane
Izumiruće tkivo planete
Alchajmer kičme čovečanstva
Patricija, ipak si bacila kamenčiće ambisa
sad kad mi se ne samuje
Novembar je izgubio nevinost u ovoj pesmi
Jelena Stojković Mirić
Divna pesma, Jelena. Bravo! :)
lp
Jagoda
hvala Jagoda :)))
To pesem preberem vedno znova z velikim občudovanjem in s še večjim spoštovanjem.
Jelena, v meni so zarisane globoke sledi te izjemne pesmi.
Lp, Jošt Š.
Jošt, z globokim spoštovanjem zahvaljujem.
Jelena
Dialog, v katerem se razkriva p. s. kot nekdajšnji in zdajšnji jaz, bolečina propadanja, želja po bližini, rahločutna pesem, ki razširja svoje pomene v vsa trpka obdobja negotovosti, ki se zgodijo človeku (ne le ob bolezni) ... čestitke,
ana
Hvala na prikazu i podčrtanosti.
LP
Jelena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!