Luč prižgala si je luna

in sova zaskovika melodijo.

Kot da bi se kitari snela struna,

nje odmevi zaigrajo razcefrano simfonijo.

Mrzli veter šklepeta z zobmi,

iz daljav odmeva glas volkov.

Črna ženska, s temnimi lasmi

napol kričeča, ne želi domov.

Če je groza res tista, ki nas straši

in če strah močnejši je od groze,

potem strašilo ne preplaši,

in je srh strašnejši od narkoze.

Pred avto postava skoči čudna,

vozilo prevrne se na bok.

Čeprav videti ni ravno budna,

divje plane v srhljivi jok.

Voznik pove povsem zgrožen,

pred kamero in tisočerimi lučmi,

novinarju, katerega obraz je bil spuščen,

da je videl črno žensko s temnimi lasmi.

Če je groza res tista, ki nas straši

in če strah močnejši je od groze,

potem strašilo ne preplaši,

in je srh strašnejši od narkoze.

patriktomsic