Starejši sem postal

moj čas se je zresnil

dovolj je dosedanjščine

ne bom več tja v tri krasne pesnil.

Sem dozorel

je skrajni čas prišel

zdaj bom živel.

Življenjski smisel sem vseskozi iskal

po težkih mukah sem ga našel

in po njem se bom odslej ravnal.

Sem resen zrel gospod

spet frcam smrklje naokrog,

prilimam čigumi na klop od sosede

nasmejano skrit jo čakam,

da gor se usede.

Med tednom rad dolgo spim

v nedeljo, ko bi ostali še spali

zgodaj vstanem in travo kosim.

Na javnem stranišču

se še posebej izkažem,

ko končam za sabo pospravim,

potem pa školjko z Nutello premažem.

Vedno spodobno oblečen,

prestopim stanovanjski prag,

ko pa pade mrak, prižgem luč

in se mimo okna sprehajam nag.

Pa pravijo mi

polni skrbi,

da z mano nekaj ni v redu

in vedno sprašujejo kaj sem pojedu?

Jaz pravim:

»Za zajtrk sem zajtrk,

za kosilo obrok,

ker smisel odraslosti

je biti otrok.«

espantajo