Na steni fotografija.
Zaprašeni okvir.
Skozi zadimljeno steklo
zreta dve silhueti.
Za razmajano mizo
se dviga sivkasta modrina.
Trepetajoči prsti
objemajo potratno omamo.
Ob starem štedilniku
sloni zgrbljena starka.
Zavrela je voda za kavo.
Pazljivo odmerja količino.
Sedeča ob sveči
se tiho predajata nasladi.
Skozi špranje vdira zima.
Prepih ugaša polena.
Pod zakrpanimi odejami
si dve uveli telesi podarjata toploto.
Izčrpani življenji
med odsluženimi predmeti.
Zima je porisala okno.
Podarjena lepota ledenih rož.
V sobi zamirajo pridušeni vzdihi.
Komu bova naprtila breme pokopa?
Oh...
Težka pesem. Res staranje prinese samo zimo?
Lep dan ti želim,
T.
Skoraj brutalno natančen opis vsakdana marsikoga med nami ...
Hvala za to pesem.
Lp
Uh... tako je to, ja. Še umreti je skrb in potrata.
Lp
Tamara
Hvala za branje in odziv.
Na srečo, ne. Še vedno je veliko ljudi, ki brezskrbno uživajo njene darove.
Veš, velikokrat imam občutek, da pišem o temah, ki so največkrat zamolčane, ki jih ne želimo videti ... Zajemam iz zgodb, ki se še posebej zasidrajo vame, od katerih ne morem odvrniti oči. Takšne "Zime v zimi" nas ne gledajo iz reklamnih panojev, ali idealiziranih televizijskih spotov, vendar jih je vedno več. Še kako "žive" hodijo med nami. Molčijo.
Ne boj se svoje starosti. Želim ti topel kamin in obilo ljubezni.
"filia"
Uf, Filia, kako pomenljivo in resnično; sprehod po temačnem zaodrju življenja.
Pozdravljena,
Sašo
Mladi pesnik
Spomnim se komentarja, ki ti ga je poklonila Branka. "Mladi pesnik, ki se bo hitro postaral".
Prebrala sem vse tvoje pesmi in razumem njen komentar. Dojemanje ni vedno povezano z leti ...
Hvala za tvoje besede. Ne opisujem patetike, ampak realnost in ne verjamem več v pregovor, da boš žel, to kar si sejal. Pišem o ljudeh, ki so svojo setev nesebično podarjali z žuljavimi rokami. Nase so pozabili. Kako lahko nekdo preživi s 300 evri pokojnine? V tej državi mora. Kako naj prihrani za svoj pogreb? V tej državi ne more.
Vesela sem tvojega odziva.
Pozdrav "filia"
arabela
Predvidevam, da si mlada. Sploh me ne preseneča, da pišete komentarje na to tematiko mladi. Na vas je breme.
Res je. Smrt postaja velika skrb in potrata. Kjer ni zalog, se nima kje vzeti. Če obstaja možnost, se najemajo zamolčani krediti. Je to dostojanstvo?
Lep, brezskrben dan ti želim.
"filia"
filia, hvala za prijazen nagovor. Dandanes je (kot seveda že marsikdaj v sploh ne tako nedavni preteklosti) vsekakor pomembno in potrebno, da je pesem provokativna. Strinjam se, da je naša vsakdanja realnost, kot praviš, daleč od idealne in te podpiram, da s svojim pesnjenjem na to opozarjaš.
Lep dan tudi tebi. :)
Predvidevaš? Letos sem pokopala očeta. Pet let nazaj mamo. Sama sem že babica in nekje tam čaka še tisto neizbežno breme...
Hvala... so mesta, kjer še vedno prevračam kozolce in naivno zrem v svet.
Lep dan si naredi.
filia, pozdravljena
To si pa zanimivo napisala na koncu, da je še smrt postala potrata.
Ja, taki občutki tudi pridejo in najboljše čim manj gruntati, ker si samo slabe volje,ni tko. Treba je biti, ker smo, ni druge. Dobro si jo speljala prav do konca veš. Pesem.
Lep pozdrav,hope
"hope"
Hvala tudi tebi. Ne bom ocenjevala pesmi po zanimivosti. Potrudila sem se na svoj način prikazati resnična dejstva. Pesem ne vsebuje ljubezenskih vzdihljajev, čeprav po mojem mišljenju skozi celoto izpričuje harmonijo dveh združenih ljudi. V dobrem in slabem. Smrt je samo konec zgodbe v času.
Me veseli, če ti je pesem tudi v takšni obliki pustila pečat v mislih.
Ne bom se ozirala na to, kje na "lestvici" bo obstala. V imenu resnice jo bom pustila.
Pozdrav v večer
"filia"
Filia, da, iznimno teška pjesma, kako reče Tamara, ali i dobrodošao kritički osvrt na temu posljedica tehnokratsko-liberalnog nametanja života i prisutnosti velike doze pomanjkanja empatije. A o humanizmu ni ''h''.
Sjajna pjesma!
Lijep pozdrav,
Katica
Poslano:
05. 11. 2016 ob 20:18
Spremenjeno:
05. 11. 2016 ob 20:19
Za mnoge ljudi na vrhu sveta,
so potrata ljudi,
v globinah življenja.
Zakaj?
Potrata so tudi ljudi,
kateri ne vidijo soseda kako živi.
filia, za zimo pride pomlad, a nekateri vedno ostanejo pod ledom
lastne potrate.
Katica
Hvala za vsa tvoja branja in vsak odziv.
Če je pesem težka, kakšno je potem življenje, ki to pesem živi? Napisala sem jo za življenja ...
Naj ti bo topel večer.
"filia"
Feliks
Hvala za tvoj postanek. Hvala, da to zate ni potrata in hvala za verze, ki si jih napisal.
Tudi takšni ljudje, pokriti z ledom lastne potrate, obkrožajo svet v katerem se gibam.
Vse dobro do pomladi ... "filia"
urednica
Poslano:
09. 11. 2016 ob 17:59
Spremenjeno:
09. 11. 2016 ob 17:59
Pesem bi mi bila bližja in morda bi me tudi bolj nagovorila, če je ne bi prekinjala z besedami Potrata ... preberi jo brez teh vmesnih delov - medklicev, se tudi tebi zdi, da deluje močneje?
Lp, Ana
Spoštovana urednica Ana
Poklekam ... Odstranila sem vse medklice. Zame pesem ne izgubi podanega pomena, je pa v prvotni obliki nagovorila mnoge. Čutim se dolžna napisati opravičilo.
Življenje in smrt za mnoge postajata potrata. Srečni tisti, ki tega ne občutijo ...
Hvala za pozornost. Nisem neuklonljiva.
Pozdravljena
"filia"
urednica
Poslano:
09. 11. 2016 ob 18:27
Spremenjeno:
09. 11. 2016 ob 18:29
Veš, filia, najbž si že velikokrat slišala, da pesem naj ne opisuje, ampak prikaže - mislim, da je veliko boljše, če občutenje te "potratnosti" življenja pride iz njene vsebine ne (zgolj) iz navedbe besede. Seveda so tudi pesmi, ki npr. samo z enobesednimi verzi pribijajo pomene, ampak ta ni takšna.
Ni ti treba biti uklonljiva in ubogljiva, ti samo razmisli, če se ti zdi OK, imaš pa seveda vso pravico, da ohranjaš pesmi take, kot so in se z njimi več ne ukvarjaš ali pa nekaj upoštevaš, nekaj ne - za tem, ko premisliš o predlogih - ti najbolj zares poznaš svojo pesem ...
Vse dobro,
Ana
P. S. zamenjala bi tudi kak bolj originalen (ali pa čisto vsakdanji) izraz za klišejsko pregrešno omamo
Ana
Tako, kot sem napisala. Zame pesem ne izgubi sporočila. Mislim, da v celoti govori o omenjeni tematiki. Brez oklevanja sem brisala in priznam, da mi tudi v takšni obliki ostaja "moja".
Hvala lepa
Pozdravljena
"filia"
Potem pa je vse prav ... ganljiva pesem o življenju na robu, in vendar življenju, v katerem še obstaja tudi (tolažilna in topla) dvojina, poslednje vprašanje pa naredi pesem grenko, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!