Ne, nisem se izgubila,
sem tu kot sem leta
med trnjem
pišem kako grem preko dneva
kako sem vesela, ko je pot lepa,
kako me boli, ko me pikajo trnji.
Korak za korakom bodica,
rana za rano mi steka,
prihaja mi do glave,
boli me.
Pa kaj, ko iz tega nekdo uživa,
nekdo, ki ne ve kaj je bolečina,
ki mu je to kot iz rokava
a meni žezlo
zabito v srce.
Stopim znova,
en korak si mislim, ni nič,
pa spet, znova,
trnje v koži,
bolečina v duši,
mogoče hud je le vdor,
pa bo potem boljše,
ko se vsa rana zaceli.
Grem naprej,
kar bo pa bo.
Drugega tako ni za naredit.
Dan je svež, sonce je na poti
in reke še tečejo po svoji poti,
jaz pa prihajam
in vidim,
ne bo še kraj.
A kaj.
Lepo, Hope.
Itak, kar bo pa bo. naj bo dobro.
lp
Včasih se vprašam, če mogoče ne kompliciramo preveč.
Čas je glavni igralec. Vse postavi pravilno v vrsto.
Objem Hope.
Lp
T.
Veš, kompliciramo čedalje bolj... Izgubili smo tisto čudovito preprostost z drezanjem vase.
Čas.... sprašujemo se; smo zadosti jedli, naredili, ljubili?
Objem tudi zate.
Lp
arabela, pozdravljena
Vse kar bo bo lepo in prav in nobenih čudežev ne bo, več berem kot je kaj...
Seveda bo dobro, drugače ne gre... .
Želim ti lep, srečen dan,
hope
Tamara, dober dan
Veš, čas vedno uredi, da je nekako tako kot je treba. Ne moremo ga priganjati,
niti ustaviti, niti nič, teče svojeglavo in menjava dneve in noči in leta... .
Ja, kompliciranje je tisto, kar dela v človeku hudo zmedo in nerazumevanje, res.
Hvala ti za odličen odmev in srečen dan ti želim,
hope
Hope, ''poslije kiše dolazi sunce'' ... tako treba:
Dan je svež, sonce je na poti
in reke še tečejo po svoji poti,
jaz pa prihajam
in vidim,
ne bo še kraj.
LP! ☺
hope zašel sem s poti, se skoraj izgubil, pa vendar sem se
vrnil, da pogledam tvoje sledi.
Naša
pot je utrip našega časa,
pa
vendar so poti različne,
kot
njihove sledi,
so
naše vodilo in opozorilo,
in
zaklad sledi naše poti,
a
na koncu poti,
se
nam vse lepo zdi,
itak
pa ostane v srcu tudi kakšen trn.
Pa
vendar je duša, ta katera ga iz srca da. Današnji trn bo jutri že zgodovina.
Nekam pregloboko si zašla med trnje, verjetno so tam rasle tudi lepe rdeče maline, da te je vleklo kar naprej. Nisi jo krenila po pravi poti, pa čeprav te sonce je vabilo, hodila si naprej, naprej, napej!
Lep večer želim, kasneje pa rajši v postelj kreni in ne spet med trnje, heeee!
Pesem je pa lepa, meni zelo všeč.
Katica, pozdravljena
Hvala ti, mi je lepo, da si pisala. Izbrala si delček, ja, tko je.
Želim ti lep sen in lahko noč
hope
Felix, pozdravljen
Naša pot je naprej, vedno je bila, vmes je marsičesa, kot tudi čevelj za današnje stopinje ne ve kaj je bilo... .
Všeč mi je tvoj pogled.
Želim ti lepo spanje in srečen dan,
hope
Romano, dobro jutro
Sem zelo vesela, da si napisal svoj pogled na "celo zadevo", čeprav jaz nikjer
ne vidim na poti nobenih sovražnikov...!!!
Itak, ženske smo bitja, ki smo tako samoumevno vsega krive, heeee.
Dal si zagon novemu dnevu in pošiljam ti lep pozdrav,hope
Tudi napisal nisem tega nikjer, da si srečala kake sovražike, vabile so le rdeče maline, heeeee...
Trnova pot prehojena v bolečinah
polna ran in solza,
a borka prava gre naprej in se ne preda
bolečina enkrat bo premagana.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!