Na nebu razlito mleko ni zoglenelo.

Še vedno žari in se ne zmeni za prazno mesto,

po katerem tavajo hiše brez dimnikov in

preznojene postelje, ki poskušajo ogreti premražene duše.

Ignorira boleče napade osamljenosti,

ki se ponoči vedno okrepijo.

Čez dan jih nekako zamotim z Nutello,

v kateri je še od včeraj ostala zmagovalna

pokončna žlica.

Kako zelo spominja na nekdanjo mene,

zdaj upokojeno entuziastko, ki umazana

okrog ust s čokoladno kremo liže prste in

gleda v spremenjeno nebo.

Vse zvezde so še obešene, edino njena se vrti v bobnu

kot petkrat oprana rdeča nogavička,

ki čaka na svoj mali pok.

TV Big Bang sporoča, da je ministrica za zdravje uspešno prestala

interpelacijo. Namreč, čakalna doba za prvi pregled praznih duš  se je

zaradi povečane uporabe Nutelle drastično zmanjšala.

Ugasnem TV in poližem prste do konca.

Osamljenost samo za hip spremeni barvo in

ponudi duši, da postrga kozarec lažnega upanja.

branka