Sestavil sem si svoje
osamljene nedorečenosti v kolaž.
Razcefrane spomine
brez podnapisov.
Ubrani akordi ljubezni
In kakofonija prepirov
med tabo in mano
so me dohiteli.
Sanjal sem otroka s svojimi črnimi očmi.
Nerojenega sina.
Živega, (mrtvorojenega).
Ni me prepoznal.
Le zvedavo me je gledal.
Svojo kopijo prihodnosti.
Prizanesljivo sem se mu nasmehnil.
Se pridružujem Ireni ... se čuti ...
Lp
urednica
Poslano:
07. 11. 2016 ob 21:31
Spremenjeno:
07. 11. 2016 ob 21:32
Močna pesem, morda nekaj razmislekov:
Sestavil sem si svoje
osamljene nedorečenosti v kolaž.
Razcefranih spominov - Razcefrane spomine
brez podnapisov.
Ubranih akordov ljubezni - Ubrani akordi ljubezni
In kakofonija prepirov
med tabo in mano
me je dohitela. - so me dohiteli.
Sanjal sem otroka s svojimi črnimi očmi.
Nerojenega sina.
Živega, (mrtvorojenega).
Ni me prepoznal.
Le zvedavo me je gledal.
Svojo kopijo prihodnosti.
Prizanesljivo sem se mu nasmehnil.
Prvič, zadnjič, nikoli več... - ta zadnji verz bi odstranila, ker je presplošen in zmanjšuje vrednost prej povedanemu.
Kaj meniš? Lp, Ana
Bom popravil. Popravki so na mestu. Tako pač je z mano, ker pišem na dušek. lp P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!