"Nasvidenje, ljubezen, ti radost, sreča moja."

Ko sem izrekel poslovilne te besede,

sem zavedal se velike svoje bede,

saj ni dosegla ljubezen me tvoja.

Ah, srce moje polno je grenkobe,

pred očmi mi nenehno plešejo žalostne podobe.

Sploh me nisi, ljubezen moja, prej spoznala,

nisi mi priložnosti nobene dala.

Sedaj prepozno je, da bi karkoli spremenila.

Kmalu odšel bom iz tvojega življenja,

a v srcu tvojem nova ljubezen bode vzklila,

spoznala boš nekoga, ki bo vreden tvojega hotenja.

Jaz odšel po svoji bodem poti,

a ti po svoji boš hodila.

Morda si kdaj prišla bova nasproti,

a potem oba spet v svojo smer bova zavila.

orfej