NEPOZNANO
Obstalo je nepoznano
obličje pred menoj …
Le z roko me je poklicalo,
naj mu tiho sledim
in naj se z njim veselim.
Korak je bil težak
in neznan, ker odpiral
je vrata starih, nezaceljenih ran.
Nepoznano obličje pa
je izginilo v novem jutru.
Jaz ostal sem doma,
a mogoče bi se z njim le podal
na to pot, ko bi ga bolje poznal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dragan ignjić
- 02. 11. 2016 ob 07:02
- Prebrano 531 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81.31
- Število ocen: 5
