Ne vem še zakaj,
ampak pustila sem ti tiste rokavice
iz babičine volne,
da ne bo zeblo tvojih besed,
ko jih boš razmazal v knjigo.
Debele rokavice,
da boš s toplimi rokami božal ptice,
ki prihajajo gnezdit na tvoje dvorišče.
Tople rokavice,
prav take, da lahko puščaš tople sledi
na koži svoje ljubice.
Ker veš, nekoč se vse vrne.
Tople besede te bodo grele
v gugalniku osivelih let,
ogrete ptice ti bodo prinesle zrna zahvale,
da jih lahko posadiš na goreče telo svoje drage,
da na stare dni vzklijejo nove rokavice
ali šal, kapa po potrebi.
Pusti jih za sabo.
Za tistega, ki ima mrzle roke.
Ali srce.

Barbara Žvirc