Dobra.

Kako prav imaš. Umremo takrat, ko ne čutimo več.

Lep dan imej, Aljaž!

Buču si že izrezljal? Da preženeš čarovnice?

T.

"Upam, da ne živiš le zame." Kako močen stavek! Lp.

Hvala za misli :)

Buč verjetno ne bom rezal, bo pa mama kot vsako leto prižgala glineno bučo, ki sem jo prinesel iz Prekmurja :)

Heh, bo držalo arabela. Sploh ne vem kje bi se prijel komentarja x). Imam recimo dostojno veliko gradiva na to temo če zanima (študent, moram priporočiti ^_^). Nekdanje dekle se je, ko je bila še sama, rezala, baje vsako poletje od osamljenosti/depresije. Ne vem kaj se sicer sedaj dogaja z njo, vendar upam, da se zgodovina ne ponavlja. Lepo je, če znajo ljudje živeti vsaj s sabo.

Lep pozdrav :)