Dolini premika
Oh to nebo tiho in jezno joče na zemljo,
veter je zrasel čez noč.
Podira hiše in ropa naravo
sliši se zvok polomljenih dreves.
V naravi se sliši petje bele ptice,
da premaga moje strahove.
Videla sem na kraju poloma muho.
Bila je tako velika,
da nisem videla kje je sončni zahod.
Predstavljam si gnezdo veliko kitov,
kako lepo in iskreno plešejo balado.
Potovanje polno dogodivščin
jaz pa heroj komedije napak.
Poplava je dala barve v sanje.
Tam je kamen, ki ohranja naslovnico
o današnjem dnem.
Moja duša še tava v dolini premika.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!