Besede, želje,
v duši je nemir,
trepet..., sanje,
spet sanje v
brez upanju
in misli, ko
vse podi
se mi po glavi,
v srcu
neizmerna
bolečina,
vznemirja
mi življenje,
obrača dušo
proti nebu,
prepuščam misli
k strašnemu obupu.
Sanje, te vedno
vodijo me
med oblake,
potno čelo, telo
vse preznojeno,
ko misli se
ponovno srečajo
s stvarnostjo.
Nemir je otrok črne misli, zato domislim si več barv.
Lep pozdrav
Zahvaljujem Felix na komentarju...
Ko v duši je nemir,
pogasi ga en hladen pir
:-)lp
tudi to paše ja Westre... Nočko!
Romano, odlično si opisao stanje nemira.
Lp!
Katica
Romano,
tebi v duši nemir postavi pesniški tir -
pesem je zdravilo,
ki odnese nemir kot,
da ga niti ni bilo!
lep dan in lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!