Potem
med vekami
sence trepalnic
zarisujejo privid
ovita v temo
zatisnjenih zenic
hočem spregledati
plivkanje v senceh
prerašča v valovanje
nerazumljenega
narasle vode
prestopijo bregove vek
in v prsih doni
ko neurje pojenja
je zaupanje
le še grobo strnišče
murka
Napisal/a: murka
Pesmi
- 12. 03. 2009 ob 09:43
- Prebrano 2103 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 545
- Število ocen: 15