ŠEPET
Vse metamorfoze,
od rojstva do groba,
razveja v medstišje
stik notranje rime,
plast črt, prispodoba.
Vsa medla spoznanja,
prikritosti zanke,
pretekla dejanja
gorijo kot kriki bodoči.
Ne dejstva. Vprašanja.
Vsi prazni pogledi
v sočasju razviti,
stekleno sprijaznjeni
z ledom umiti,
ostajajo v Sledi.
In greš, grem in greva.
Sam, sama. Ne skupaj.
So sklenjeni najini stihi.
Ne tako hitro! Le gledam.
Šepet: Ne obupaj.
Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Pesmi
- 12. 03. 2009 ob 08:05
- Prebrano 1141 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 689
- Število ocen: 54