ŠEPET

Vse metamorfoze,
od rojstva do groba,
razveja v medstišje
stik notranje rime,
plast črt, prispodoba.

Vsa medla spoznanja,
prikritosti zanke,
pretekla dejanja
gorijo kot kriki bodoči.
Ne dejstva. Vprašanja.

Vsi prazni pogledi
v sočasju razviti,
stekleno sprijaznjeni
z ledom umiti,
ostajajo v Sledi.

In greš, grem in greva.
Sam, sama. Ne skupaj.
So sklenjeni najini stihi.
Ne tako hitro! Le gledam.
Šepet: Ne obupaj.



Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 12. 03. 2009 ob 08:05
  • Prebrano 1141 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 689
  • Število ocen: 54

Zastavica