V luknje
Gnetenje in slina
Hlastno požiranje časa Krog
otok bojazni da bodo pošasti
pod posteljo prestopile
bregove Potiskava
kot bi lahko preprečila
izpadanje zob drobiža vžigalic
Stisnjene pesti in odtisi
Morda je strah
tisti ki premika zidove
v vedno manjšo
škatlico A bojiva
se zgolj višine Tesnobo
lahko živiva Potiskava
slike v ozke predale Besno
pakirava ostanke zajtrkov
ki jih nikoli ni bilo Prebral
si pesem Niti ene
besede se ne spomnim Tvoj
glas je bil podoben tvojemu
hrbtu - z ogromno
gubo na sredi ki
obljublja prazen padec
ali - če se posreči - orgazem Plasti
bo enkrat pričelo zmanjkovati Kaj
bova ko si bosta okostnjaka
stala nasproti in od mraza
šklepetala z zobmi
urednica
Poslano:
03. 11. 2016 ob 08:00
Spremenjeno:
03. 11. 2016 ob 08:00
Dvojina, ki tesnobno presprašuje svoj obstoj in vse, kar je treba potisniti (pozabiti, zmanjšati ...), da bi obstajala. Če se posreči, ampak iz prihodnosti zija zavedanje, da gnetenje in požiranje dolgoročno ne otopli. Mislim, da bi moralo biti na sproti skupaj: nasproti.
Popravljeno :)
Čestitke k pesmi,
Ana
Hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 27. 10. 2016 ob 17:47
- Prebrano 679 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 348.01
- Število ocen: 9