
ko bo zmanjkalo datotek na mojih zrcalnih
strežnikih, bom začel pretepati pesnike, ki
mi ne bodo dovolili brskati po zakodiranem
programju svojih defragmentiranih naprav.
ko bo zmanjkalo citostatikov, bomo pili tuj
urin s povečano vsebnostjo kanabioidov in
verjeli, da je prava svoboda tista, ki smo ji
kupili nova očala s svojo najljubšo dioptrijo.
ko mi bo zmanjkalo hrane, bom prekuhal
deklaracijo o človekovih pravicah in postal
parazit: v gostiteljevem anusu bom zgradil
razdeljevalnico nasvetov za lačne levičarje.
ko bo zmanjkalo interneta, si bomo najeli
pavijane, da nam bodo njihove mavrične
riti zagotavljale vsakodnevno svežo dozo
vaj in napotkov za uspešno duhovno rast.
ko bom mrtev, si bom resno prizadeval za
reinkarnacijo v obliki ljubkega prašička, ki
bo v globoki nirvani nabiral poljsko cvetje
in z njim krasil oltar svoje samovšečnosti.
kr hud ;) pa z zloščenim ogledalom
ampak tista o pavjanovih ritih je pa balzam za mojo nestrpnost :)
Lp
Pi
Bravo!
Spet ena, ki zadene!
Uživam v tvojih zajemanjih.
Pozdrav "filia"
Všeč mi je ta brezmejna vera v neskončnost, ko bo konec vsega tega pomembnega tukaj, bo začetek nečesa izven meja zdajšnjega - napredek v pogledu na onostranskost ;) čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!