AKVARIJ

 

v oblaku sprejemanja
sva stopala iz teme v dan

 

tam na koncu sanj
si pustila priprta vrata
do kolodvorske čakalnice
polne brezdomcev in pijancev
katerih misli so plavale po kalnem akvariju
polnem izgubljenih idealov

 

pristopil sam da bi jih nahranil
a nekateri so že ležali na hrbtu
z močno izbuljenimi očmi
drugi so grozno hlastali za zrakom
takrat sem prestrašen pobegnil

 

nimam več dovolj močnega srca
da bi ljubil bedo
hranil odmrznjene ptice selivke
in nalival kozarce vode
crknjenim ribam

 

zaprl sem vrata čakalnice
stopil na avtobusno postajo
in vstopil na prvi avtobus ljubezni
poln brezposelnih gastarbajterjev
in zasnifanih direktorjev
ter se z njim odpeljal v tvoj objem
mati Slovenija

pohandy

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 11. 2016 ob 18:37

Strašljiva antidomoljubna pesem, ki potencira stanje, da bi bilo sploh opaženo, podobe nenehnega čakanja in potovanja (k boljšem jutri, ki je že preteklik) podpirajo to atmosfero, čestitke,

Ana

Zastavica

pohandy

Poslano:
02. 11. 2016 ob 16:06

hvala Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

pohandy
Napisal/a: pohandy

Pesmi

  • 27. 10. 2016 ob 05:30
  • Prebrano 670 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 264.18
  • Število ocen: 9

Zastavica