
na koncu si bil tako težak
tlak se je temno svetil
skozi najmanjšo luknjo
je pronical največji korak
kot rumen smehljaj
na vrhu grma
ženske so se cedile
druga za drugo
in kot pomanjšane mravlje
stopicale v krogu
moški glas
se je izgubljal
v grlu otrok
našli so ga
ko so hoteli nahraniti
drevo ki ni hotelo vstopiti
v daljavi se je nekdo sklanjal
nosil
prelagal
momljal
vsi so pripovedovali
kako dobro je biti kruh
ko metulj počasi
leze po hrbtenici
in se nikoli ne konča
kako narisati vrečo
s cvetovi ukradenimi
mokrim večerjam
kako preskakovati
nevidne luže
z očmi na ograji
postelje
na koncu si bil zelo težak
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!