gosenice skačejo s pečin
v pepelu feniksa se zaredijo bakterije
golazen plesen humanoidne amebe
mistiki so prerokovali ta dan
njihove besede se bliskajo kot petarde pod
stropom lutkarjev
čarovnija je izgubila čar
iluzija postala resničnost
rad bi še do naslednje postaje a
tramvaji že dolgo ne obratujejo več
ostarel si
zagrenjen v vasi zanikanja
mladost vzvišeno navihana maha iz
kolaža spominov
pustila ti je
majava kolena
nesposobne škripave kolke
razglednico s tihožitjem nostalgije
in kosti ki pokajo pod težo misli
Ah, po mladosti vzdihvala nam bodo srca še in še in na milijone različnih načinov, včasih čisto enako kot pred dvesto in več leti ... ampak: tole je pa sveže, čestitke,
Ana
Recimo, da ti verjamem, da je res. :)
p.s.: v soboto sem zvedel kdo si prepozno, da bi se predstavil... mi je Helena povedala mal prepozno. :D
Da, se opravičujem. Vaju naslednjič predstavim. :)
in nprj. - dobro si zmešal to sonce v mlako :)
Ah, če ne bi Marjan tako razglasil mojega prihoda (ko se je že vse začelo), bi bila morda tudi jaz bolj pozorna na publiko ;) - saj si ne domišljam, da bi koga lahko spoznala po profilnih slikcah tule ... pa drugič.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!