Včasih
so borci
pisali pesmi,
včasih so izgubljali,
ko so pisali poslednjo,
danes čakava jutri,
a ne na poslednjo,
stopila sva iz okvirja
in si odgovorila,
da ni potrebno izgubljati,
naslonila sva vprašanja
in dočakala odgovore,
nežne, mehke
in dokončne stavke
brez bolečine.
Potujem,
koder me še ni bilo
ostajam pesem
in te gladim,
do ravne črte,
ki ne boli.
Novi svet nove borce rodi, borce za nove dni.
Lep pozdrav od veterana za nove dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!