Čeprav zima šele prihaja
in veš da je strah znotraj votel okrog ga pa nič ni,
se treses kot šiba na vodi.
šibijo se ti kolena in komajda se kopitjaš po sledeh navad, 
ki so ti bile vžigosane v mlado kožo.
Včasih, ko se ustaviš in malo stegneš svoj sključen hrbet ti mrk pogled šine preko električnega pastirja, ki obdaja blatno stezico. 

Povsod zelena trava. 
Oči ti zažarijo in pomisliš, da bi preskočil to nizko ograjco ampak kaj, ko moras dalje kajti od zadaj že tiščijo naprej
poleg tega pa ne zaupas oslabelim.nogam.. 
Zato raje povesis pogled in  začneš okorno stopicljati po sledeh neštetotih zraven pa razmišljaš, 
kako lepo bi bilo 
če bi nekdo nekega dne
prerezal žico.

Yoda