Jesensko listje
posuto zlato sredi
zadnjih korakov.
_______________
Pa sem.
Prišla do konca.
Z jesenjo se poslavljam
kakor starka od življenja
od središča vesolja
in sem kozmonaut,
ki pristaja
na težkih tleh,
ki kakor magnet
vleče v svojo dno
v miren konec,
spokoj za spomin
za novo rastje
na zelenih hribih
za novo mladost
bogato s pomladjo
in obrobljeno
s poletno mavrico
živih barv,
ki pripadajo
mladosti
in sanjam,
s svežo potjo,
ki hodi
za svojim upanjem.
Stisnem te za roko
in brez besed
dajem slovo.
V spomin
na nekoč.
Točno tako, po zlati poti se konča a hkrati opozarja na novo rojstvo, mavrične barvo, toplino...
Lep pozdrav
sašo,
točno tako. Je lepo,...
Pozdrav tebi,
hope
Popotnik je ta, kateri poti vsebino da.
Zlati pozdrav.
Felix, dober večer
Obstoj da vsebino, kjerkoli je že, kamer gre popotnik,
tebi v noč enaki pozdrav,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!