Nekdaj bilo je vse preprosto:

ljudje na vasi so živeli,

se smejali,

radovali

in ob ognju so se greli,

brez mislih težkih, z glavo prosto.

Otroci v šolo so hodili,

da so tam znanj osnovnih pridobili,

nato pa se doma po gozdovih in travnikih podili,

prave svobode takrat se naužili.

Ljudje imeli malo so dobrin,

delali so, trdo garali,

a poznali veliko več človeških so vrlin,

lahko so brezskrbno, veselo se smejali.

A kje so danes tisti časi,

ko bile ljudi so glave proste,

ko bile njih misli so preproste,

ko bil raj živeti je na vasi?

Živimo v modernem svetu,

polnem pohlepa, sovraštva in nasilja,

solza, tegob, muk zaradi tako imenovanega obilja-

bog pomagaj našemu zapletenemu planetu!

Pritiski, grožnje, izkoriščevanje,

vse to nas uničuje,

vse to nam živce, moralo in dušo spodjeduje,

baje se vsi skupaj vzpenjamo v višave,

a jaz pravim:najprej rešimo težave!

orfej