Nisem ženska,
ki strižem peruti.
Sanjarjenja letijo svobodno.
Kot lastovica sem sledila albatrosu.
Moja krila so prešibka.
Omagana strmoglavljam.
Ne opaziš.
Ni me več za tabo.
Letiš v ničnost fantazij.
Sam.
V tišini
s ponorelim utripom
še živim.
Izropana opazovalka.
S stene pobiram
fotografije življenja.
Leta smeha.
Prosojna
v škatle zlagam okvirje.
Pred obiskovalci
skrivam upepeljene sanje.
Nisi vedel.
Dolgo sem ugašala.
Preoblekla sem zeleno
sobo vhoda.
S črno oljno barvo
sem narisala fresko.
Slečeno drevo.
Črne korenine.
Črno deblo.
Črne rogovile.
Pozdrav odprtih vrat
za obiskovalce.
Ne skrivam črnega platoja.
Ignoriram ga.
V meni je škatla uokvirjene sreče.
Skrita.
V noči se vračam.
Tiho odpiram vrata.
Neslišna vstopam v neslišno.
Rutina molka.
Zelena soba zakriči.
Pozdravljena.
Kot Kristus obvisim
med smrtjo in vstajenjem.
Spremenil si fresko.
Oblekel si črno drevo.
Na črne rogovile
si obesil barvne besede.
Prsti so risali dušo.
Opazujem vsak list.
Narisal si življenje
neizgovorjenih besed.
Barvaš mojo zimo.
Pričakuješ vstajenje.
Ostajam nemo nema.
Med nama se dviga Ararat.
Ne čutim vibracij potresa.
Odložim dan.
Kot duh se zavlečem
med hladne rjuhe.
V glavi poslušam šelestenje
pobarvanih listov.
Zamašena ušesa ne preslišijo
besed, ki mi odnašajo spanje.
Barviti meč me bode.
Nisi se vprašal,
kako bom vstopala jaz,
dokler se vrata ne bodo
zapahnila za moje prihode?
Ko bodo tuje roke
prepleskale fresko.
Prestavila bova Ararat.
Zapustila bova leta,
kot trohneče ogrodje Noetove barke.
Pregnanca.
Nemo, nema.
Vrlo zanimljiva i lijepa ''freska''..... posebno:
Dopolnil si fresko
s toplino barvnih besed.
Za odprta vrata obiskovalcem
si narisal roman izgubljenih let.
V barvah.
Sve pohvale!
Lijep pozdrav
Katica
Hvala za branje in odmev.
Zgodbe, ki v različicah postajajo vsakdanjik. Iz sramu in lažnega dostojanstva, jih spremlja tišina. Življenje, pač ...
Želim ti topel in varen dom.
"filia"
Tudi mene se je pesem dotaknila, bi pa razmislila o preobloženosti na nekaterih mestih, za primer:
...
V tišini obnemogla
s ponorelim utripom
še živim.
Izropana opazovalka.
Iz S stene pobiram
fotografije življenja.
Leta smeha.
Prosojna do vsake koščice
v škatle zlagam okvirje.
Pred obiskovalci odprtih vrat
skrivam upepeljene sanje.
...
Mislim, da bi s črtanjem nekaterih besed pesem dobila ostrejšo in jasnejšo linijo in pridobila na sporočilnosti.
Lp, Ana
Pozdravljena, filia, pesem zdaj veliko bolj diha. Kratke, odločne poteze, v vsaki slika. Ker je kar dolga, se mi zdi, da proti koncu malce zaide v gostobesedje. Razmislila bi o zaključku, morda:
Dopolnil si fresko
s toplino pobarvanih besed.
Za odprta vrata obiskovalcem
si narisal roman.
V barvah.
Kako bom sedaj vstopala jaz ...
Ne sodim življenja.
Življenje sodi samo.
Prihaja dan, ko bodo
vrata zaprta za moje prihode.
Tuje roke
bodo prebarvale fresko.
Kaj meniš? Lp, Ana
Poslano:
27. 10. 2016 ob 16:15
Spremenjeno:
29. 10. 2016 ob 00:30
Spoštovana Ana
Hvala! Prečrtala si kitico moje dileme.
Ljudje smo bitja, ki smo zelo prilagodljiva. Da lahko hodimo dalje, smo se sposobni soočiti z mnogimi situacijami. Takšne zgodbe postajajo del vsakdana. Tišina ali krik; nič ne spremeni dejstev.
Lepo pozdravljena
"filia"
Super, zdaj štrli ven še tole:
Barviti meč ...
malo naprej: Roman. V barvah.
Bi se dalo še to nekako rešiti? Vem, da ti bo uspelo.
Lp, Ana
Spoštovana urednica Ana
Hvala za ves tvoj trud in porabljeni čas.
Postajam okleščeno nema.
Lepo te pozdravljam in ti želim čim manj tovrstnega razdajanja sebe.
Obilo bralnih užitkov.
"filia"
Filia, no, to pač počnemo uredniki na pesem.si ;)
Čestitke h globoki pesmi, ki govori o besedah, nerazumljenih, preoblikovanih, neuslišanih ... in kaže na samost (ne glede na številčne sopotnike) na potovanju skozi življenje, čestitke,
Ana
Spoštovana urednica Ana
Hvala lepa.
Nerazumljene besede so aktualna tematika mnogih sodobnih razmerij. Tako, kot veliko piscev na portalu, tudi jaz gledam na sobivanje s svojo dioptrijo. Prav imaš. Moje življenje spremlja mnogo sopotnikov. Dragocenih. Svoje notranje bitke bijem v samoti ..., čeprav se pomagam boriti za druge.
Zavedam se, da so minili časi, ko sem svoje pesmi brala v dvoranah, tudi ob simfonični spremljavi. Nikoli, ampak res nikoli nisem mogla pisati po naročilu.
Sled tega je ostala ...
Odhajam v noč. Službeno. Obdana z mnogimi zgodbami bom pričakala jutro, ko se bom vrnila v pozdrav "Pobarvanih besed".
Želim ti vse dobro
"filia"
Iskrene čestitke Filia!
Lp, Igor
Igor
Preprosto hvala.
Vse dobro "filia"
Čestitam od srca!
Lp. :-)
Katica
Katica
Hvala. Brala si mojo prvo "bolečino" ...
Vse dobro iz srca tudi tebi.
"filia"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!