ANIMA
Na pomen jabuke ne odaziva se ćutanje
Amfora u rukama izvijeni je levak
Prapočetka
Mešam znoj orača sa svojim mlekom
Crnicu
Lekovitim nektarom pojim
U vinu moje krvi
Okrepi se usahlo polje
I tako sam tečna da izliću potop
U zagriženi greh amnezije tvoje
Da, molk je v tej pesmi nepotreben. Treba je napolniti amforo z občutji, ki povezujejo dve osebi. Podčrtam.
Lp A
Potpisujem sve gornje pohvale.
Lp!
Katica
Koliko pradavnine je v naših dušah? Je sploh možno spominjanje in ali amnezija (trenutnega življenja) lahko povozi praspomin? Majhne poteze (in širokopemnski simboli): jabolko, amfora, mleko, nektar, kri, tako značilne za žensko (in dušo), delajo to pesem tako veččasno ... (in morda odrešujočo za tistega, ki se mu posveča) - čestitke,
Ana
Sjajno Ana..Videla si pesmu, a autoru je to najveci kompliment...
srdačan pozz
Marina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Bogdanovic
- 17. 10. 2016 ob 13:17
- Prebrano 1242 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 379.42