Snežinke padajo, padajo...
Drsijo po steklu,
se ustavijo, prekucnejo.....
Opazujem to njihovo igro prepletanja in
spletanja ter premišljujem....
Ti drobni cvetovi me spominjajo nate -
na tvojo bolečino.
Mrzel veter zapiha,
drsenje snežink se umiri,
drobni cvetovi zamrejo.
Okno ni več prazno.
Na steklu se rišejo rože....
Ena lepša od druge;
nežne, mogočne, enostavno čudovite.
Še nekje se rišejo rože -
ledene rože na tvojem srcu.
Ja. Točno to!
Dve močni besedi. Ostalo je ,samo opis situacije,..
Večkrat jo bereš.... več ledenih rož se izrisuje......
Pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tagore
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!