Kam so izginile skrivnosti
Medtem ko čakam, da se prosojna megla
dvigne iznad hribov in začutim
tihi trepet doline pod njo,
mi kakor skrivnostni dar iz mladosti
priteče naproti konj in njegova sapa se zlije z mojo.
Najini nosnici se spojita v zamolčano plast humusa,
ki se bo v teku časa, izven zavedanja,
shranila v zametek besede, v rast in plodnost,
v šuštenje papirnatih strani,
se vtisnila v membrane moje notranjosti
skupaj z nečimrnostjo in smelostjo,
z lepoto in trni grdobij
ter se v geometriji dotikov in odmikov dveh
razodevala v valovanju teles.
Bodo v apsidah jesenskih pesmi
še šepetali meni dragi obrazi tudi potem,
ko bosta izginili sled za konjem
in njegova privlačna moč?
Morda je še čas, da si dovolim ljubiti
neodkrite skrivnosti.
Spoštovana Andrejka,
ti pa že malo zamujaš...sem uživala v branju in ja, imaš znova prav, vsake toliko...
izbrala pa si zvestega, ker so.
Lep pozdrav Andrejka,
hope
Draga hope, koliko stvari zamujamo, sicer pa , če bi nam prišlo vse ob pravem času pod roke, bi bilo življenje monotono, kajne?
Hvala za odziv.
Lep se imej
A
Andrejka, tudi jaz sem te vesela. Veliko mi pomenita tvoji zbirki, a tu se mi zdi, kot da se fizično srečujeva.:)
Lp, Lea
Prenos energije, Lea. Saj si me objela.
Vračam občutja.
Dober spanec ti želim
Andrejka
Hvala!
Objem in lahko noč, Andrejka.
Lea
Tudi meni je všeč in globoko pomenska, odstrnila bi zadnji verz (neodkrite skrivnosti.) Se mi zdi, da ponavlja naslov in nič novega ne sporoča. Kaj meniš?
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 15. 10. 2016 ob 15:22
- Prebrano 866 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 392.99
- Število ocen: 16