Šele takrat
ugotoviš da so prazne Da nihaš
med vzorci ki so ti jih babice
vgravirale v hrbte Sedaj si jih boječe
odkrivaš Slediš črtam in presenečno
ugotavljaš da so iste Da so
krog In tvoj je edini pravi Edini
ki ga lahko zapolniš z resničnostjo
Hruške in ostri ostanki med zobmi
Odeja in njen objem in njen
objem ki je splašil srnjake
Na robu se konča Tujih
se lahko zgolj dotikaš in si kot
gluh opazovalec predstavljaš
melodije Tuje so prazne
In potem se zabubiš In si za res
In si tako zelo
oddaljen
in si
kar si :)
Lp
Pi
urednica
Poslano:
14. 10. 2016 ob 16:18
Spremenjeno:
14. 10. 2016 ob 16:20
in zato so pesmi tako iracionalna materija. Zato jih je nemogoče racionalno vrednotiti. Razumeti enako kot jih misli tisti, ki jih rodi. Zato je dovoljeno, da tuje vzamemo za svoje in v tem je rešitev. vzamemo ali pozabimo. Jaz bi tole tvojo vzela ;)
Dobra.
Vprašanje:
objem ki je splašil srnjake
?Ne? robu se konča Tujih
Ne! robu
ali Na robu?
Glede na postavitev verzalk bi rekla, da tisto drugo ...
vem pa ne? ("kako vendar brati tuje pesmi?!! ;)*)
ti povej ...
In zato je težko brati tudi svoje pesmi ... črke bežijo, word pa ne zazna pomenskih odstopanj. :D
Seveda je "na" ... že popravljam. :)
Hvala. :)
lp, H
Hmmmm. Zanimiva izgubljenost v lastni najdenosti.
Tako jo berem jaz.
Hvala.
Ker obogati večer....
Tagore, tudi tebi hvala. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!