Ozelenelo je listje, prišla je pomlad.

Minila so leta in nisem več mlad.

Začeli siveti so rjavi lasje,

skromne postajajo moje želje.

A v spominih se vračam k tebi nazaj,

kot najstnik se kujam, sprašujem zakaj.

Preklinjam usodo, spet kličem boga,

še satana prosim, naj nazaj mi te da.

Na klopi posedam in zrem v daljavo,

bliža se čas, ko vihtel bom črno zastavo.

Z nasmehom na licih zdaj mirno zaspim.

O, glej me draga, kako k tebi hitim!

sanchez