Dotiki
Platane ogolevajo
njihove sence rišejo praznine
kadar še posveti sonce
debla v maskirnih oblekah
stojijo kot mrtva straža pod nebom
da se ne zruši
sivo pritiska in upogiba poglede
nekomu do tal
drugemu vase
tam prižgem luč
stikalo čaka
ne dosežem ga zmeraj
včasih potrebujem lestev tujih besed
še bolje so roke
ljubeče
takrat ni potrebe po košati krošnji
za hlajenje
pravi objemi
so ravno prav topli
le mogočna debla
znajo priti prav
kadar trepetam
namesto listov
pred pihom
časa
Pi, zelo lepa, k dobremu nagovarjajoča pesem. <3
kadar ni rok, pridejo zelo prav tudi drevesa ( moja mama bukev je vedno pripravljena na objem, pa javor in macesen ...)
in hvala za prižiganje luči, pri meni vedno svetlo zagori. <3
lp GJ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 12. 10. 2016 ob 08:43
- Prebrano 723 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 387.94