zunaj
Lunina megleno siva odeja
se čez nebo razprostira
Ven nežno kukajo zvezdnate meglice
Zdaj želim ujeti trenutek
čudovit,
nem,
brezčasen
In ti ga poslati v srce,
da pomnil boš,
ko dan se ustvarja,
ko luno odslavlja zgodnje sonce in
ko pritisnem z boso peto
na mokre travnate bilke
Spomnim se nate
kako bi ti stisnila roko
in objela tvoje telo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: raketa
- 12. 10. 2016 ob 00:07
- Prebrano 468 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 121.18
- Število ocen: 5
