VETER
Sedim na klopci,
gledam v zrak,
da čutil tebe bi
tvoj dah,
mi veter boža
moj obraz,
razblinil zdaj
se je tvoj dah.
Stegujem roke
v nebo, da čutil
tebe bi samo.
Oblak prekrije
zdaj nebo, izgine
dah, tvoje telo.
Stojan Vajda
Napisal/a: Stojan Vajda
Pesmi
- 11. 10. 2016 ob 20:18
- Prebrano 503 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 92.6
- Število ocen: 3
