Ko boš iskal srečo
Ko boš iskal srečo,
se spomni, kako si
jo nekega hladnega
oktobrskega dne
pustil ležati v luži
ob robu ceste, kjer je
z nemim krikom v asfalt
– izrabljena, pozabljena,
v slutnji ledene dobe –
pognala tri korenine.
Zate,
zame
in za vse, kar mine.
taka mala pesem, ki naredi izredno velik vtis, saj vsebuje veliko materiala, ki bi ga želeli imeti na razpolago, ko iščemo odgovore na svoja lastna vprašanja (racionalizacija?, maščevanje/ privoščljivost?, karma?, resignacija ...)
Morda se zdi, da vse to ( izraze za utemeljitev dejstva, da me je pesem prepričala) vlečem iz nožnih prstov, ampak ne. Pesem je močna, ker je tako zelo preprosta ( a močno simbolno podprta) in zajema vse, od konkretne, čeprazv za bralce neznane situacije, nemoči ob ločitvi, do sprejemanja tega istega, ker je vse pač ... minljivo.
odlična!
Lp,lidija
Močna.
Zanimiva,.
Da mislit....
Četudi 'jo'/srečo/pustiš zgniti.... požene korenine.
Res močna.
Hvala,
Hvala za komentarje in vaše poglede na pesem, hvala tudi za črtici! Nista bili pričakovani.
Miren nedeljski večer vsem štirim. :)
Lp, K.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristijan R.
- 10. 10. 2016 ob 22:12
- Prebrano 937 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 445.93