zakaj nisi sin moj sin
je kričala steza
in te brcala
k drevesu
te privezala z lasmi
na golo glavo
ko so ti viharji
trli mlečne zobe
starikavo si gledal
in jo nemo vohal
na rokavu
naščuvala je smreke in dobrave
da so te vrtele
stokale vreščale
trgale so krila in obleke
risane na golo kožo
podivjano z liki
črnih ptic
bledo si sledil obzorju
grbav majhen
kos lesa
in božal trsko njenega polena
zdaj si višji
trdo stopaš v dlan močvirja
bredeš gore
sekaš morja
in se ne spotikaš
ko zastaneš
in si sam
še vedno molzeš
topel krik
o sin
zakaj nisi sin moj sin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!