dih
med glasne trne
je odvrgla dih
pomendran
strmi v lužo
v odsev luči
ki jo prižiga
brez kril
brez nog in korenin
tebi ki ne veš
za votline v roži
samo hraniš se
z njo
in tavaš
skozi mrke gozdove
vedno na preži
iščoč gnezda
z brlečo nočjo
molče deliš
svoje črve
Spet ena tvojih, zelo lepih. Hvala!
Lepo ustvarjalno polno nedeljo želim Vesna
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 09. 10. 2016 ob 12:19
- Prebrano 674 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 387.81