Prinesi spomine, ki v naju živijo,
podari mi slike, ki same bledijo.
Prižgi si cigaro, po njej naj diši,
ogenj v kaminu naj spet zagori.

Razgrni preprogo, ki seje spomine,
ozri se nazaj, v trenutke vedrine.
Podari mi cvet, ki bolečino ozdravi,
nalij mi ljubezni in z njo mi nazdravi.

Prisedi se k meni, pokliči spomine,
pojdiva v svet, ki nikdar ne mine.
Poglej v nebo, ki je želja prostosti,
lahko sva oblak, ki ponuja norosti.

Pobožaj me nežno, kar rad si počel
si vedno tedaj, močno me objel.
Nameni trenutke za lepe reči,
odjadraj kot včasih v nore noči.

SlavkoS