Kakorkoli mi uide pogled,
se misli zasukajo k tebi.
Pa ni važno,
a pogledam bele vrhove izven mesta,
rjavo rdeče listje ob malem jezeru,
makadamsko pot tik ob ločju
ali zgolj skodelico kave pred menoj
v lokalu, kjer sva posedala.
Ostanki rockovske pesmi odzvanjajo
v možganih, kot da s teboj
sedim v tvoji muzikalični luknji.
Le kam sedaj nosi tvoj pogled?
Morda h skuštranim glavam otročadi onkraj reke,
morda k pozabljeni kitari,
ali pa na sivečo brado tvojega prednika, ki
te opazuje s stene.
Tiha agonija se je razpredla tja,
kamor nisi pričakoval.
Brezvetrje te je ujelo z novo sliko,
ki si je ne upaš odkriti.
sama pa rišem naslednjo sled.
To je pa lepo.
lep pozdrav
pa je res lepo, čeprav se sluti otožnost in kak samoten korak
Lp
Pi
Lijepa i nježna.
VP.
Katica
Samotni koraki so včasih potrebni ...
Hvala za komentar, Irena, Katica :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Almaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!