Danes še ne bo umrla
navadno jutro
dotaknejo se je naslovi
z avtom med drevesa
trčil v semafor
naleteli na mino
gorela drva
rasla je trava
pokosili travo
jesen je
žalost ji sije na čelu
ne more pozabiti sanj
ko so ljudem dajali
posebno zdravilo
serum po katerem so postali
tako obupani
da so se obesili
tudi ona ga je dobila
in sedaj je že več ur
žalostna
žalostna
ne morejo je zamotiti
niti opravila
niti siničke zunaj
misli si
kmalu bodo trpele mraz
in žalostna je
ker rože umirajo
in ker so politiki pokvarjeni
in zdravniki podkupljivi
in zakoni ne delujejo
ve da danes še ne bo umrla
morda po naključju
ko bo nekdo
izsilil prednost
misli si
preveč boli življenje
in daleč je pomlad
"mcv"
Priznanje pesmi.
Branje mi daje občutek, kot da bi v skodelo besed zajela mene samo. Vidim se v njej ...
S spoštovanjem
"filia"
Hvala vam, filia, westre in Katica!
LP, mcv
Pesem, ki ne preide iz molovskih leg, ampak te so v nas vseh, morda prav zato, ker ni v njej nobene svetlobe, tako prepriča ... čestitke,
Ana
MVC, čestitke od srca n Podčrtanki!
Lp i ugodna noć. ☺
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 03. 10. 2016 ob 13:19
- Prebrano 1020 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 476.35