340 dni po
Lomim led, sem ugotovila.
Ne vem kako mi je uspelo, a kaže, da sem pritisnila link ignoriraj. Nisem niti zapazila, do obstaja. Sedaj je popravljeno in vse po starem.
Lp,
T.
Hvala Lomim led.
Kaže, da sem nekako pritisnila na link ignoriraj.
Nisem niti vedela, da obstaja. Sem popravila in sedaj je vse po starem.
Lp
T.
Poslano:
08. 10. 2016 ob 12:15
Spremenjeno:
08. 10. 2016 ob 12:19
Verovatno je pametnije da me "Ignoriraj uporabnika". Ni malo ne učestvujem u "čestitke i pozdravi". Ne pišem ni pesme ni aforizme. A zahtevan sam.
Ignorisani,
Led
Samo medklic: pogovarjajmo se o objavljeni pesmi in nikakor ne več o ocenjevanju (ker je to na pesem.si prepovedano), OK?
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/40034/pravila_pri_komentiranju_pesmi
Lp, Ana
Poslano:
08. 10. 2016 ob 12:36
Spremenjeno:
08. 10. 2016 ob 12:36
OK je.
No hajde da negde popričamo, oko ovoga svega. Čak i da nisam pročitao link (Hvala za nj), mislim da bi vredelo popričati, gde bilo. A tek kad pročitah link, učini mi se da se jedno pravilo (tačka 4. "čestitke i pozdravi" ;) ) uporno, hronično krši.
Hajde da negde, gde bilo popričamo. Reci gde?
konstruktivni,
Led
O stvareh, ki te žulijo in so mimo vsebine objavljene pesmi, lahko odpreš temo na forumu pod zavihkoma Klepetaj s člani ali Pesniško razpredaj ...
Lp, Ana
Ana, nekako tako se mi zdi, da bi šlo. Ohranim meni lastno formo pesmi s tem, da umaknem prvi del. Zaključek malo skrajšam v delu opisa.
Stari velikan Jože P.,
dvorni arhitekt,
je zabeležil vsak proporc te dame,
kot da bi vedel,
kako voljna in blagodejna je.
Imam jih enainštirideset,
asfalt mi daje veter
medtem ko hodim.
---------------------------------
Nebo. Modro.
Dehti.
Tukaj ni televizije,
ne sten,
ne požrešnih oči.
Glasilke belega pročelja
nežno gladijo moje dlani
in stara razglednica v Antikvarijatu
ne neha zatrjevati
"Ljubljana je moj sen".
Takrat pomislim,
ta ženska je moje življenje.
Z njenimi poljubi se hranim,
lahko bi se nažirala in se ne potešila.
A čas vedno pravilno odmeri srečanja,
kot da bi se bal,
da se nasitiva.
Seveda, lahko bi se zasanjala
in sova bi zasukala svoje velike oči,
me odnesla daleč,
a rajši potrkavam na leseno mizo,
skodelica kave pa ob tem cinglja,
ne sprašujem, koliko časa še in kdaj,
upoštevam možnost,
da je tudi ta obstoj upravičen.
Pravim vam,
sanje so prav vredu,
a budnost je nora tako kot jaz,
že zato, ker se kot norica drži dogajanja.
/Enkrat, ko postaneš del nekega puzzla,
se ljubezen pretoči v sliko,
čuden fenomen,
kako se pošasti spremenijo v srce.
Ti pa se samo sprehajaš dalje./
Kaj meniš?
Tamara, meni se zdi to zelo dobra rešitev, ki (kot praviš) ohranja tebi lastno strukturo, hkrati pa lepo odpre polje za dojemanje osrednjega dela pesmi. Zaključek pa je tudi OK.
Lp, Ana
Ana, sem popravila kot je bilo dogovorjeno.
Hvala za namig in pomoč.
Lep pozdrav,
T.
Pesem o Ljublj(a/e)ni, ki nas povleče v življenje ustvarjalca na samosvoj način, ki se priljubi bralcu zaradi komunikativnosti, barvitosti in občutij, čestitke,
Ana
Poslano:
09. 10. 2016 ob 22:11
Spremenjeno:
09. 10. 2016 ob 22:13
Pesem je bila napisana kot poklon, sedaj sem pa še sama dobila darilo. Toplo mi je.
Ana, hvala ti.
Lep večer ti želim,
T.
Iskrene čestitke Tamara!
Lp, Igor
Hvala ti Igor!
Lepo bodi,
T.
Tamara, lepe Čestitke.
hope
Hope, najlepša hvala.
Lep večer ti želim,
T.
...in spremljavo mi je pustil med vrsticami. Odlično spremljavo.
Hvala, Joakim!
Lepo bodi do naslednjič,
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tamara Turšič
- 01. 10. 2016 ob 10:24
- Prebrano 2221 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 595.34
- Število ocen: 22